Daniel Müller-Schott je eden najbolj iskanih čelistov na svetu. Nastopa na vseh najpomembnejših svetovnih koncertnih odrih in občinstvo očara kot ambasador klasične glasbe v 21. stoletju. New York Times poudarja njegovo »intenzivno izraznost« in ga opisuje kot »neustrašnega« izvajalca z ognjevito tehniko. Daniel Müller-Schott koncertira z vodilnimi ameriškimi in evropskimi orkestri, nastopa pa tudi v Avstraliji s simfoničnima orkestroma iz Sydneyja in Melbourna ter po Aziji s tokijskim Simfoničnim orkestrom NHK, Narodnim simfoničnim orkestrom s Tajvana in Filharmoničnim orkestrom iz Seula.
Sodeloval je z velikimi dirigenti Kurtom Masurjem, Lorinom Maazlom, Jakovom Kreizbergom in sirom Andréjem Previnom, pa tudi Marcom Albrechtom, Vladimirjem Aškenazijem, Cristianom Măcelarujem, Thomasom Dausgaardom, Christophom Eschenbachom, Ivánom Fischerjem, Alanom Gilbertom, Manfredom Honeckom, Neemejem Järvijem, Andrisom Nelsonsom, Gianandreom Nosedo, Andrésom Orozco-Estrado, Kirillom Petrenkom in Michaelom Sanderlingom.
Müller-Schott z velikim navdušenjem odkriva tudi manj znana dela, saj želi razširiti repertoar za svoje glasbilo, bodisi z lastnimi transkripcijami obstoječih del ali s sodelovanjem s sodobnimi skladatelji. (Koncerta sta mu med drugimi posvetila sir André Previn in Peter Ruzicka.)
Je redni gost najuglednejših mednarodnih glasbenih festivalov, na komornih koncertih pa sodeluje z glasbeniki, kot so Nicholas Angelich, Kit Armstrong, Renaud Capuçon, Xavier de Maistre, Julia Fischer, Daniel Hope, Igor Levit, Sabine Meyer, Nils Mönkemeyer, Anne-Sophie Mutter, Francesco Piemontesi, Lauma in Baiba Skride, Simon Trpčeski in Kvartet Ebene.
Za Beethovnovo leto je pri založbi Deutsche Grammophon posnel komornoglasbena dela za obširno jubilejno izdajo. Leta 2020 je bil gost v dveh oddajah odmevne serije »Hope@home – on tour«, ki jo je sloviti violinist Daniel Hope v času zaprtja javnega življenja izvajal doma, koncerte pa je prenašala televizijska postaja ARTE.
Daniel Müller-Schott se je rodil leta 1976 v Berlinu. Študiral je pri Walterju Nothasu, Heinrichu Schiffu in Stevenu Isserlisu. Bil je prejemnik štipendije sklada Anne-Sophie Mutter, nagrade Aide Stucki ter enoletnega zasebnega izobraževanja pri Mstislavu Rostropoviču. Leta 1992 je kot petnajstletnik prejel prvo nagrado za mlade glasbenike na Moskovskem mednarodnem tekmovanju Čajkovskega.
Igra na inštrument »Ex Shapiro« Mattea Gofrillerja, ki je bil izdelan leta 1727 v Benetkah.
